V prejšnjem blogu smo govorili o množični solarizaciji, ki pa bo možna samo v sodelovanju z razvojem ključnih tehnologij. V tretjem delu intervjuja smo se pogovarjali o izzivih za dosego množične solarizacije.

Torej, fotovoltaika bo definitivno še naprej rasla, saj če pogledamo ekonomiko shranjevanja električne energije, cene baterij sledijo trendu upadanja cen fotovoltaike. Cene so v zadnjih treh letih padle za petkrat, torej s 100 na 20 odstotkov in še naprej padajo. Post-litijske tehnologije se razvijajo zdaj, ali bo to na natriju, ali bo to na magneziju - razvoj bo pokazal, kaj bo najbolj učinkovito.

S pomočjo hranilnikov bomo lahko pokrivali večerno konico porabe. Ta premostitev porabe pa nam bo omogočila, da se izognemo negativnim cenam.

Za to pa potrebujemo novo shemo omrežninskih tarif in dinamične cene elektrike, ki se urno spreminjajo. To bo omogočilo nove deležnike, tako imenovane agregatorje, ki bodo skrbeli za upravljanje z električno energijo, proizvedeno iz sončnih elektrarn opoldne, in črpanje te energije iz hranilnikov za pokrivanje porabe v popoldanskih in večernih urah.

Na konferenci smo slišali primere novih poslovnih modelov podjetij kot sta Suncontract in GEN-I. Dodatno ponujajo podobno tudi pri Bisol energiji. Morda bo v bodoče HSE predstavil svojo zgodbo, pa še kdo drug. NGEN je bil prvi, ne smemo pozabiti.

Uvedba hranilnikov, zamikanja in optimizacije proizvodnje: vse to je del digitalizacije energetike. Vse to se dogaja brez tehnoloških ovir, administrativne ovire so rešljive. In nenazadnje, v Nemčiji, kjer imajo ogromno sončnih in vetrnih elektrarn, se je zanesljivost omrežja izboljšala. Statistično je bilo manj izpadov, zanesljivost je bila višja. Zakaj? Ker so prišle nove tehnologije, dodatna digitalizacija, dodatna senzorika in izboljšana natančnost napovedovanja proizvodnje. Vse to govori v prid temu, da je sistem prilagodljiv in zanesljiv, v zadovoljstvo vseh deležnikov znotraj energetskega sistema in družbe kot celote.

Dodatni presežki električne energije bodo omogočili proizvodnjo vodika in drugih sintetičnih goriv pri velikih sončnih elektrarnah. Pomembno je poudariti, da je fotovoltaika že danes tako poceni, da se lahko tudi opoldne omeji moč, tako imenovani »capping«. Ta »capping« je lahko tudi 20-30% omejevanja moči, kar bo zahtevalo spremembo regulative in to čim prej.

Fotovoltaika bo tako poceni, da si bomo lahko privoščili sončne elektrarne s 5-kratno močjo. Poleti bomo omejevali proizvodnjo ali pa delali vodik, pozimi pa bomo potrebovali vseh 20%, ker imamo le 20% sonca glede na poletje. Na ta način bomo lahko tudi pozimi pokrili vse potrebe po električni energiji s sončnimi elektrarnami. Zato bo fotovoltaika rasla in 75 TW (kot predvidevamo v omenjenem članku) bo zmagovalna opcija za rešitev podnebnih sprememb ter ključen doprinos fotovoltaike k reševanju ključnih problemov človeštva.

Podatki so zelo pomembni, zato je treba dvigniti ozaveščenost ljudi, da za hitrejši napredek in razvoj potrebujemo dostop do podatkov. Absolutno se strinjam s tem, da je treba izvesti neko akcijo, da ne sledimo strogo in ozkogledno GDPR-ju, ampak da za znanstveno raziskovanje, razvoj in uporabniško delovanje sistemov potrebujemo podatke. Strojno učenje in umetna inteligenca sta nepogrešljivi orodji, ki potrebujeta velike količine podatkov, do katerih lahko pridemo v sodelovanju z vsemi deležniki.

Mislim, da je prav, da tudi inštitucije naslovijo ta problem oziroma izziv, da najdemo pravno rešitev ob zavezi skrbnega varovanja podatkov. Pomembno je tudi paziti, da oprema, ki jo imamo, ne pušča podatkov drugam, kar je pomemben varnostni vidik. Ne glede na to, ali gre za veliko ali majhno elektrarno, je pomembno, da skrbimo za kibernetsko varnost in varnost delovanja vseh elektronskih naprav.

Hkrati pa moramo omogočiti, da stroka ima dostop do podatkov, ki so lahko anonimizirani ali pod zavezo zaupnosti, vendar so ključni za razvoj algoritmov, upravljanje flote sončnih elektrarn ob različnih vremenskih razmerah in doseganje zanesljive oskrbe z električno energijo. To omogoča delovanje brez glavobola za distributerje in vse ostale deležnike v sistemu, bodisi na distribucijskem prenosnem omrežju ali v stroki.

Me veseli, da Slovensko znanje doprinaša k rešitvam napovedovanja proizvodnje sončnih elektrarn z uporabo najsodobnejših orodij umetne inteligence, kjer vi, Miha Grabner, orjete ledino v svetovnem merilu.